Mi smo pripravljeni! Pa smo res?

Ko spremljam objave mamic, kako pridno pripravljajo šolske torbe, nahrbtnike za vrtce in ostale potrebščine pred novim šolskim letom, si ne morem kaj, da ne bi razmišljala o tem tudi sama. Tri leta sem uspešno krmarila med vsakodnevnimi rutinami brez vrtca. Seveda ob ogromni pomoči naše babice in vseh ostalih članov družine ne bi šlo. In ko sem lansko leto premišljevala o vpisu, sem se naposled odločila, da vseeno počakam.

Sodelavka, ki je medtem že imela otroke v vrtcu, je preživela burno zimo. Spomnim se, da mi je maja na kavi razlagala, da se veseli aprilske plačilne liste, ki bo prva po nekaj mesecih resnično taka, kot mora biti. Brez enega dneva bolniške. Vse ostale so bile nekje na pol. Kot tudi njeno delo v službi. Nekje na pol. Spomnim se, da je vsakih štirinajst dni prejela telefonski klic iz vrtca, vstala od mize in odhitela po otroka. To se je dogajalo iz tedna v teden in za največji uspeh si je štela, če ji je štirinajst dni zapored uspelo priti v službo in preživeti delovni dan brez telefonskega klica iz vrtca.

Zakaj to pišem?
Ker je vse to pripomoglo k moji odločitvi, da z vrtcem malo počakam. Sploh, ker sta bila oba mala škrata zares navezana drug na drugega in ker vem, da bi si bacile in bolezni prenašala v isti meri kot si izmenjujeta kozarce, žlice, vilice in včasih celo zobne krtačke. In tako sem v nestrpnem pričakovanju prelomnice tudi sama.

Prihaja obdobje, na katerega sem se pripravljala že nekaj časa. Zdi se mi, da bo zame veliko težje kot je za odraslo triletnico, ki komaj čaka, da spozna svoje vrstnike in se jim pridruži pri vsakodnevnih aktivnostih.

Toda kljub vsemu ne gre zanemariti dejstva, da jo pošiljam v svet. V svet, ki mi je nepoznan in mu preprosto moram zaupati. V svet, v katerem se bo morala znajti sama. V svet, ki jo bo naučil veliko stvari. In ji zares veliko tudi dal. In ta svet ji bo (med drugim) krepil tudi imunski sistem. Verjamem, da bo letošnja zima zanimiva in prepričana sem, da se bom z virusi srečala že v jeseni. Zato smo s prventivo začeli že veliko prej!

Poletje smo preživeli na morju in se tako naužili morskega zraka. Po vrnitvi v mesto pa smo začeli z obiskovanjem solnih terapij in z jemanjem sirupa Imunoglukan junior.

V zimskem času nam je neverjetno pomagal, zato mu ostajamo zvesti še naprej. In zato je Imunoglukan že postal del naše vsakodnevne rutine ob trkanju jeseni na vrata.

Vem, da se nekaterim stvarem ob bližujočem se prelomnem obdobju ne bom mogla izogniti. Mednje bo verjetno spadal tudi moj tihi jok ob jutranjem slovesu, pa prvi stik s kakšnimi ušmi, noricami, prvo slovo in prvi klic na pomoč. Toda na ostalo smo, zahvaljujoč Imunoglukanu, pripravljeni. Imunski sistem je okrepljen in nahrtbnik že kakšen teden čaka pred vrati na svoj prvi pohod vrtec.

Dobrodošlo novo obdobje, težko te že čakamo.

 

Objava je nastala v sodelovanju z Medisom in Imunoglukanom.

Napisal/a
More from Katarina

3 neverjetne preobrazbe (majhnih) otroških sobic

Zadnje čase iščem precej idej, kako otroške sobice preobraziti in jim vdihniti...
Preberite več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja