Išče se INSTANT dopust!

Že dva tedna se ukvarjam z (trenutno našim največjim) družinskim projektom. S počitnicami. In to ne kar katerimikoli počitnicami, ampak s tistimi, ki jih bomo prvič preživeli kot razširjena družina, torej z dvema otrokoma.

Ko sva potovala sama, je bilo vse tako enostavno.

“Imaš potni list, denar in zavarovanje?”

“Imam!”

Če si temu prištel še sončno kremo in očala, si bil že zmagovalec. Nahrbtnika sta bila vedno na pol prazna, ker sva ostale stvari kupila na poti. Kadar sva kam potvala s kovčki, je bilo to še lažje.

Sedaj je pesem povsem druga. Sedaj se že tri tedne ukvarjam samo z rezervacijo počitnic. In ugotavljam, da sem presneto pozna. Da imajo vsi ostali to že rezervirano. Če niso rezervirali v februarju, ko je bila možnost za ‘first minute počitnice’, so rezervirali do prvega maja. Za september. In zato ni čudno, da je ta trenutek iskanje dobre ponudbe znanstvena fantastika.

Vedno sem se spraševala, kaj imajo od počitnic instant turisti. Tisti, ki pridejo v hotelski kompleks in se od tam praktično sedem dni ne premaknejo. Ležijo pred bazenom, vsak dan že vnaprej rezervirajo svoj ležanik (pred zajtrkom), od koder se premaknejo samo iz hrbta na trebuh in potem nazaj. Morda pa potrebujejo samo oddih? Ležanje? Mir?

Po dveh nosečnostih in dveh majhnih otrocih sem spoznala, da prav to potrebujem tudi sama. Instant turizem. Kotiček sonca in morja zraven lepega hotelskega kompleksa, od koder se ne bom premaknila, če se mi ne bo dalo. Ali če preprosto ne bom želela. Ali pa bom morda v enem tednu odšla na poldnevni izlet po otoku.

Zato sem najprej začela precej optimistično. Mislila sem, da bom takšne počitnice rezervirala v trenutku. Saj moje želje niso nič posebnega?  Poleg lepega hotela (govorim o naših standardih s štirimi zvezdicami) želim še all inclusive, po možnosti dve otroški posteljici, če se da, v ločenem prostoru, da bomo vsi lažje spali.

Potem bi imela še igrala. Veliko igral. Otroško igrišče in tobogan.

Pa na plaži mivko. Ampak ne, da bi bila vsa plaža iz mivke! Samo del. Za otroke.

Zraven bi bilo fino, da bi imeli vsaj en otroški bazen. Ali dva. Pa kakšno animacijo za 2-letnike.

Zdrava hrana in sadje na voljo ves čas. Pa če bi si lahko v sobi še prevreli vodo za našega najmlajšega, bi bilo tudi super. Da ne bi rabila nositi s seboj indukcijske plošče.

Hotel bi lahko bil prijazen otrokom. To pomeni, da nimajo v recepciji nobene skulpture, ki se lahko razbije.

In še ena želja: da ta hotel ne bi bil na Hrvaškem. Ampak v Grčiji. Ker je Grčija tako kul in jo zelo pogrešam. Rodos, Kos, Zakyntos. Ni pomembno. Samo, da ni spet Hrvaška. V zadnjih treh letih sem jo obdelala toliko, da je imam za kakšno leto dovolj. Razen čez vikend.

Z vsemi alinejami sem začela brskati ponudbo na spletu. Že debelo desetletje je minilo, odkar sem potovala s turistično agencijo, ker sem vedno našla bolj ugodne in prijazne ponudbe. Tudi tokrat sem mislila tako. A ko sem pogledala ceno letalskih kart in nato še ponudbo hotelov in ponudbo na airbnb.com, sem ugotovila, da so moje želje nemogoče ali pa zelo drage in da vsem tem željam lahko ugodijo le vsega navajene agencije. Na srečo imajo aranžmaje sestavljene vnaprej in mislijo na vseh dvajset alinej, s katerimi sem se letos začela spopadati sama.

Glede na to, da sem počitnice za prvi ali drugi teden v septembru začela iskati šele sedaj, mi je ostala skromna ponudba in nasmeški turističnih agentov, da sem ‘malo pozna’. Ko sem že skoraj rezervirala hotel, so mi prijazno povedali, da tam zelo piha in da je hotel sicer lep, a morda otrokom veter ne bo ravno všeč.

Še ena alineja, ki jo moram upoštevati.

Konec maja se bliža. In mene že pošteno stiska v želodcu. Kot me ni še nikoli prej, pa čeprav sem potovala z nahrbtnikom na drug konec sveta.

Pa vse, kar sem želela, je samo, da bi rezervirala instant dopust. S turistično agencijo. V instant hotelu in z ležalniki, ki bi jih lahko rezervirala pred zajtrkom.

In da bom lahko na ležalniku s koktejlom v roki opazovala, kako se Nikki igra v otroškem bazenu ter zraven premikala voziček gor in dol da bo Nils zaspal. Želim si en teden brez stresa.

Bom letos ostala brez instant dopusta, ki sem se ga vedno tako zelo branila?

 

Napisal/a
More from Katarina

Dojenčki, ki izgledajo enako kot njihove igračke

Tole sem pred dnevi našla na Facebooku, ideja pa me je tako...
Preberite več

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja